Včeraj sem se usedla za mizo z namenom pisati o nečem drugem. Govorila sem z Uchujem o tisti drugi snovi za članek in rekel mi je: »Kaj pa, če bi napisala kaj o svojem sanjanju?« Odgovorila sem: »Ne ne, kdaj drugič, kar ti mi povej snov za naslednji članek!« Odgovor, ki ga damo, kadar se izgovorimo, ker se nam z nečim še ne da ukvarjati. Namuznil se je in mi podal željeno snov.
Nato je prišla noč.
Že od nekdaj sem bogato sanjala in že nekaj časa se ukvarjam s svojim procesom sanjanja, se učim starih šamanskih naukov od Uchuja itd. Stvar se postopno nadgrajuje, potem pa se vmes naenkrat zgodijo veliki preboji. Kakor je bil današnji. Je Uchu to slutil?
Danes sem sanjala po vseh »uradnih kriterijih« šamanskega sanjanja. S polnim zavedanjem, prenesenim v sanjsko telo, jasno sem vedela, da sanjam in kontrolirala, usmerjala sanje. Bilo je neopisljivo! Dajala sem ukaze kot: »Pokaži mi, zakaj se vedno znajdem na tem mestu (na gorskem grebenu), kaj je tu zame, kaj je za razrešiti…« itd, videla in naredila neverjetne stvari, povezane s potovanjem v lastno preteklost in razreševanjem vezi od tam. Ves čas s polnim zavedanjem, da sanjam in so mi stvari podane v moje najvišje dobro.
Nato sem hotela povedati Uchuju, da mi je uspelo pravo šamansko sanjanje in sem se »zbudila« v svoji spalnici. Bila je noč, zagledala sem sebe v postelji in zraven je v naslanjaču mirno kinkal Uchu. Zbudila sem se, ga povlekla za roko, hitro se je zbudil in me poslušal. Bil je vesel zame, zelo vesel. Nato sem mu rekla: »Veš, da še vedno sanjava in sem prečkala 3. vrata sanjanja? Zbudila sem se znotraj drugih sanj in tudi zdaj, ko ti to pripovedujem, še vedno sanjava.« Na glas se je zasmejal. Nato sem si zaželela se res zbuditi, da bi lahko to vse zapisala preden pozabim. In res sem se zbudila, še enkrat enako kot prej v svoji spalnici, tokrat v tej realnosti tu. Naslonjač je bil prazen, zraven mene pa je spala hčerkica, ki si je ta privilegij izborila, ker je malo zbolela. Skratka, vse je bilo tako kot je treba in vse sem počela zavestno z nadzorom nad dogajanjem in zavedanjem.
Moč lastne izkušnje
Poleg dragocenega potovanja po astralu gre predvsem za moč lastne izkušnje. Gre za razliko med znanjem in lastnim vedenjem, kar tako poudarja tudi Uchu. Znanje je nekaj, kar ste nekje prebrali, vam je posredoval nekdo drug, znanost, religija, knjige, kdorkoli. Znanje je izkušnja nekoga drugega, podana vam. Čeprav vam je lahko blizu, je še vedno izkušnja nekoga drugega. Vedenje pride od znotraj, iz lastne izkušnje.
Eno samo lastno vedenje poseka vso znanje, kar ga lahko dobite! Ena sama taka izkušnja vas napolni z osebno močjo kot najmočnejši eliksir večnega zdravja in mladosti. Absolutno vredno je v življenju zasledovati in iskati lastno vedenje, ne pa intelektualnih teorij nekoga drugega.
Kako?
Um nam bo rekel, da je treba vaditi. Obstaja cela vrsta zelo praktičnih, enostavnih vaj, kako vaditi lucidno in šamansko sanjanje. Z veseljem vam jih bom kdaj posredovala v naši šamanski kolumni. Vendar pa zame odločilnega preboja niso pomenile nobene vaje in tehnike (čeprav olajšajo zadevo)! Ne, niso bile ključne vaje! Ta preboj je prišel od drugje: iz druge velike smeri šamanizma: iz zalezovanja. Iz »zalezovanja« same sebe.
Iz tega, da nehamo blefirati sami pred sabo: da se nehamo truditi svojemu umu upravičiti svoje misli in odločitve. Da se nehamo ozirati na mnenje in kolektivne programe drugih. Da si priznamo svojo temno stran. Da si priznamo, da naši motivi in odločitve niso vedno »plemeniti« oziroma taki, kot bi glede na našo vzgojo morali biti. Da sprejmemo vse svoje notranje dogajanje brez krivde. Brez zajedanja samih sebe, z ljubeznijo do sebe, kakršnikoli že smo. Da začnemo živeti z zavedanjem samega sebe, svojih miselnih vzorcev, programov, avtomatičnih reakcij. To je težje kot prakticirati katerokoli visokoletečo spiritualno tehniko. To je tista prava stvar, ki zahteva pogum, notranjo moč in integriteto. Vsak dan, vsako uro v vsakdanjem, normalnem življenju. Tukaj in zdaj.
Ko začnete lomiti svoje jeklene miselne vzorce, zlomite okove dosedanje ozke realnosti. Takrat začenjate postajati tisto, kar v resnici ste. Takrat se vaša osebna realnost začne eksponentno širiti, z zame izredno hitrim tempom. To je tisto, kar pri meni povzroča preboje in zadnje čase jih je vedno več. To me neizmerno osrečuje.
Vem, da je to samo teorija za bralca, ampak iz srca vam želim: zberite pogum in začnite »zalezovati« samega sebe in lomiti svoje trdne dosedanje miselne vzorce! Pa bo steklo tudi lucidno, šamansko in še kakšno sanjanje!
Topel pozdrav,
Tadeja
Članek je bil objavljen v spletni reviji Sensa, kjer redno pišem šamansko kolumno:
http://www.sensa.si/osebna-rast/samanizem-za-vsak-dan/
Foto: Sensa
