Zadnje čase se dogaja toliko stvari, da niti ne vem, kje začeti, kaj napisati, kaj objaviti…
Te dneve sem razmišljala o tem, kaj je to zavest in kaj zavedanje in kako uporabljati čim širši obseg obeh.
Naš zavestni um obdela 1 bit informacij na sekundo, nezavedni um pa 10 milijard bitov na sekundo.
»Kako bi definiral zavedanje za razliko od zavesti?« sem danes ob najini ritualni kavici vprašala svojega šamanskega prijatelja Uchu-ja. Njegov značilni pogled izza očal in sledila je razlaga, ki je bila tako super in enostavna, da sem postala zelo dobre volje!
Tisti, ki ste brali Castanedo, boste te stvari poznali. Zadaj na hrbtu, med lopaticami, imamo ljudje pomembno energijsko točko: zbirno točko. V povprečju je velika kot golf žogica. Vesolje je prepredeno z nešteto energijskimi nitmi, a mi zavestno zaznavamo samo tiste, ki tečejo točno skozi to žogico. Te tvorijo našo realnost. Če nam uspe le za delčke milimetra premikati to točko, dobesedno spreminjamo svojo realnost, kaj šele, če točko razširimo! To znajo početi šamani.
Zavest je informacija, svetloba, inteligenca, nekaj bolj abstraktnega, kar si na dovolj visokem nivoju pravzaprav delimo vsi: vsi kot del ene zavesti. Zavedanje je bolj praktičen pojem: gre za to, kolikšnega dela svoje zavesti (sebe) se pravzaprav zavedamo. Ponavadi so procenti precej precej majhni. Tako majhni, da ne človek ne ve, ali bi se smejal ali jokal.
Vem, da so znanstveniki izmerili, koliko vizualnih dražljajev (slik) so človeški možgani sposobni obdelati v sekundi. Mislim, da se številka giblje nekje okoli 60. Kar je več od tega, tega ne zaznamo več zavestno. Naša podzavest v sekundi sprocesira več tisočkrat več informacij od naše zavesti. Za tiste, ki jim je bližje računalniški jezik: naš zavestni um obdela 1 bit informacij na sekundo, nezavedni um pa 10 milijard bitov na sekundo. Razlika je očitna! S poskusi so dokazali, da si je pod hipnozo človek sposoben zapomniti vsako najmanjšo podrobnost, ki jo je videl na poti, ko je prevozil 100 kilometrov (števila dreves…), medtem ko se zavestno spomni bore malo stvari.
Kako torej razširiti svoje zavedanje? Na mnogo načinov, a kar mi je najbolj všeč, je tale enostaven način. Začnemo s preprosto vajo: izberemo si poljubno stvar, na katero bomo pozorni. Na primer: ko grem ven, bom preštel-a vse ljudi v rdečih plaščih, ki jih bom videl-a. Izberemo si lahko znamko ali barvo avta, pse, samo pse na vrvicah… karkoli. Samo opazujmo, glejmo svet okoli sebe! To je dovolj. Ko vidimo izbran predmet, si rečemo: »Aha!« Če želite, jih lahko tudi štejete.
V čem je smisel takega opazovanja? V tem, da vadimo svojo pozornost. S tako preprosto vajo se nam neprimerno razširi pozornost in spekter opazovanja vsega okoli nas. Kot pravi Uchu: »Gre za efekt kotaleče se snežne kepe. Enkrat ko se sproži gibanje, ga ni več moč ustaviti in se potencira!« Stvari si nato sledijo ena za drugo in juhu, že spreminjamo svoj svet!
Sama sem ugotovila, da sem to zadnje čase počela sama od sebe spontano (še ena sinhroniciteta). Na pot so mi namreč začele v najbolj nenavadnih okoliščinah in položajih priletavati ujede oziroma kanje. S temi pticami sem osebno precej povezana. Parkrat se mi je ta veličastna ptica spustila čisto nad avto, ko sem vozila.
Ker je stvar postajala vedno bolj neverjetna, sem se začela zabavati in se igrati igrico. Preden sem šla od doma, sem rekla kanji: »No, pa se pokaži, če mi res prinašaš pomembno sporočilo!« Zavestni um nam bo namreč vedno govoril, da je to golo naključje in si vse samo domišljamo. Pa vendar se je vedno prikazala točno tam, kjer sem ji rekla, naj bo! Ne bi verjela, če se ne bi dogajalo ravno meni. Ko se je zgodilo že ene petič, mi je Uchu rekel, naj ujedo vprašam, kaj mi sporoča! V preteklosti so me taki odgovori iritirali: »Yeah right, bom kar tako vprašala ujedo, seveda, in mi bo napisala dopis v odgovor, ne?« A izkušnje so me naučile, da dobimo odgovor! Na tak ali drugačen način, dobimo ga!
Meni je ujeda poslala misel: »Kaj sporočam? Samo to, da sem tu s tabo, da delam s tabo, da sem del tebe! Duh ujed dela s tabo!« Zvenelo je precej šamansko. Če pa to moje štetje mnogih videnih kanj prenesem v bolj moderen jezik: če ne drugega, so prišle, da sem začela nevede uriti in širiti svojo pozornost in s tem zavedanje! Kaj boljšega bi človek sploh še hotel? Hehehehe.
Zanimivo. Nekaj podobnega je počel Bruce Lee glede usmerjanja pozornosti na okolico. Vem, da je svoje učence gnjavil z raznimi vprašanji, ko so se sprehajali po mestu, vse v stilu: “Kakšne barve je bila hiša, mimo katere smo pravkar šli?”
Uchujev pristop se mi zdi posrečen in naraven, ker vzpodbuja stanje zavedanja, na katerega smo kar malce pozabili, od kar se v svojem habitatu ne srečujemo več z levi, medvedi, volkovi… 😉
Te ujede tudi meni večkrat križajo pot. Zadnjič sem se skoraj ustavil, tako blizu avta je prišla. Vprašam se sicer vedno kaj mi hočeš povedati ampak nekako se mi zdi da mi možgani odgovarjajo in ne intuicija. Tudi Črni Vran me večkrat počaka in hoče nekaj povedati pa še nisem siguren kaj. Za Vrana sicer mislim da je predstavnik Šani-ja, učitelja ampak nisem siguren še kaj točno želijo povedati. Na tem delu še morem kaj naredit :))
Živjo, Simon!
Morda ti kaj pomaga pomen vrana ali pa krokarja (preveri, kateri je bil tvoj – crow ali raven, greš po abecedi na linku) v šamanizmu! Morda ti pa kaj pomaga! Tale stran je meni med boljšimi v tej tematiki.
http://www.shamanicjourney.com/browse-articles/