Tretja vrata dosežemo, ko v sanjah ugotovimo, da strmimo v nekoga, ki spi. Nato se izkaže, da je ta nekdo mi sami.

Z drugimi besedami: gre za astralno potovanje po svetu 4. dimenzije (naš je 3. dimenzija). Zelo je podoben našemu svetu: vidimo isto hišo, pohištvo, sebe… Pa vendar je drugače. Nismo omejeni z maso telesa in ko na nekaj pomislimo, se takoj zgodi.

Moja zanimiva znanka iz Dalmacije, Milena, mi je pripovedovala, kako je zvečer v postelji zadremala in se dvignila malo nad svojo posteljo. Opazovala je celo sobo in sebe, ležečo v postelji. Takoj je pomislila na svojo sestro Paulino in v trenutku je videla svojo sestro v njenem stanovanju, kako spi. Zapomnila si je, kaj je nosila in nekaj drugih podrobnosti v sobi. Zjutraj jo je poklicala in Paulina je nosila točno tisto majico, ki jo je videla Milena, tudi podrobnosti so “štimale”. Milena je bila res tam! 

Tretja vrata tudi lahko prečkamo kar spontano, ne da bi se zavestno trudili. Zgodi se, ko imamo dovolj energije za to: npr. Mileni se je zgodilo po nekih meditacijah. Morda se vam je že zgodilo: sanjali ste kraj, ki se je zdel tako resničen. Ali pa znameniti »déjà vu«-ji: pridete nekam in veste, da ste tam že bili, čeprav je jasno, da ste v tej realnosti tam prvič. Zdaj pa si zamislite, da lahko sami potujete, kamorkoli na tem planetu želite! Npr. »Naj vidim, kaj zdaj počne moja babica v Avstraliji!«, zaspite in ste tam in jo gledate. No, nekateri to počnejo tudi v budnem stanju, a o tem kdaj drugič.

Nekaj podobnega se je zgodilo Milenini sestri Paulini. Sanjala je svojega bodočega moža, preden ga je spoznala. Ne samo to, sanjala je tudi njun prvi zmenek, ki se je nato zgodil točno tako, kot je bilo v sanjah. V sanjah je skočila v prihodnost v časovni liniji. Poznam kar nekaj ljudi, ki so videli stvari, ki so se nato res zgodile – nekaterim se to dogaja redno.

V zvezi s tretjimi vrati sanjanja don Juan govori o treh nalogah teh vrat.

Prva naloga je napisana že zgoraj: gre za to, da se naučimo z voljo premikati svoje energetsko telo (potovati, vedoč, da sanjamo), ki pa mora biti čim bolj popolno. Tu še enkrat ponavljam: zberite in si povrnite delčke izgubljene energije, ki jih skozi vse življenje izgubljamo s stresom, z vzdrževanjem samopodobe, ega…

Druga naloga je: naučiti se v sanjah videti energijo. Videti, kateri predmeti jo odsevajo (so resnični) in kateri ne (so projekcije uma). Castaneda je tu v svojem učitelju zbudil salve smeha, ker ni pogruntal, da je njegova naloga videti energijo, ampak je vadil tretja vrata z racionalnim umom: npr. zvečer si je oblačil različna trapasta oblačila in v sanjah se je trudil videti ta ista oblačila, da bi vedel, ali mu je uspelo prečkati tretja vrata. Ko se je don Juan dobro nasmejal, mu je rekel: »Ne gre za oblačila. Mislil sem, da boš ugotovil, da je cilj videti energijo.« Dovolj naj bi bil namen videti energijo in kretnja, ki si jo izbereš: npr. Castaneda je v predmet v sanjah usmeril mezinec, da bi videl, ali odseva energijo (je »resničen«). Če je ni, je izginil.

Naj poudarim, da so to le smernice. Za vsakega je sanjanje malo drugačno in v njem si svoja pravila, kako boste vedeli ali dosegli nek cilj, postavljate sami. Lahko se tudi postavite na glavo, ko preverjate, ali predmeti odsevajo energijo!

Tretja naloga tretjih vrat sanjanja: tu don Juan spet govori o svetu anorganskih bitij in kako iz njega načrtno črpati energijo, da bi lahko potovali, kamorkoli želimo. O tem v tem članku ne bom podrobneje pisala. Na kratko: gre za to, da uspemo anorganskim bitjem izmakniti njihove energije, ne da bi postali njihovi sužnji. A pustimo to zaenkrat šamanom in čarovnikom!

Ni pomembno, da naredimo vse točno tako, kot pravi don Juan. Vsak je poseben in ima svojstven način sanjanja. Kakorkoli že to počnemo, gre za dopolnjevanje svojega energetskega telesa in širjenje zavesti, kar seveda vpliva tudi na potek našega budnega življenja.

Zakaj torej vaditi sanjanje? Da bi izpopolnili energetsko telo. Tako ne boste upravljali le svojih sanj, ampak tudi »budno« življenje.

P.S. Francesco B., hvala za sanjsko fotografijo! 😉