Kadar zveza razpade, se vsi vpleteni znajdejo pred novimi izzivi. To je naporno obdobje, polno čustev in premlevanj. Pomembno je, da v takšnih težkih obdobjih vemo, da nismo sami.
Kadar zveza razpade, se vsi vpleteni znajdejo pred novimi izzivi.
Danes svojo zgodbo z nami deli mamica treh nadebudnežev, dobra prijateljica, zabavna oseba, plesalka, smejalka, privlačna ženska in še marsikaj bi ji lahko pripisali. Izbrala si je, da bo pisala kar pod psevdonimom »Ženska«. Sama nisem vedela, da ji je obisk in pogovor pri meni (katerega omenja kot preboj) tako pomagal, tako da: sem vesela za to, v čast mi je, čeprav ni bilo namerno! 🙂 Tu je odlomek iz njenega dnevnika. Piše odkrito in brez dlake na jeziku. Piše o obdobju, ko se je razšla s partnerjem svojih otrok in še ostala brez službe.
Najbolj mi je všeč odlomek, kjer piše o tem, kako je iz majhne žrtve na dnu piramide »preskočila« v nov zorni kot gledanja, kjer je bila vsemu enakovredna. Lahko je izbirala, kaj bo gledala in kako se bo počutila! To je preboj: zavemo se, da imamo vedno izbiro. Všeč mi je tudi del, kjer je začutila, da je v redu, četudi se jezi – da je še vedno vredna ljubezni.
Iz majhne žrtve na dnu piramide je »preskočila« v nov zorni kot gledanja, kjer je vsemu enakovredna. Lahko je izbirala, kaj bo gledala in kako se bo počutila!
Danes je »Ženska« zadovoljna oseba, srečno zaljubljena in tudi z bivšim normalno sodelujeta pri vzgoji skupnih otrok. Bravo! Uči se masaže, nekaj tečajev je že naredila in v svojem delu uživa. Naj bo to spodbuda in navdih vsem, ki se znajdejo v podobnih situacijah!
Zaslužim si boljšega!
Zaslužim boljšega!! To mi danes od jutra odzvanja v glavi. Sicer se telo malo upira, ampak vedno znova skušam podoživeti to resnico, ki se mi je razkrila danes v sanjah.
Sanjala sem nek žur, tam je bil tudi nek moški, nisem se prav posebej zanimala zanj, ampak nekako sva bila ves čas skupaj. Čutila sem tisto, kaj čuti človek ob človeku, s katerim bi želel preživeti več kot eno srečanje. Nerazložljiv magnetizem. Bil je zraven mene, čeprav je bil tudi drugje, govoril je, čeprav je bil tiho, me pomirjal.
Potem smo se nekam peljali, ena ženska je hotela voziti moj avto. Prišli smo do morja, kjer so bili ob obali zamrznjeni polmetrski valovi – kot bi jih narisal, tako so lepo stali pokonci. Potem je pijana voznica zapeljala v vodo, avto se je začel potapljat, midva sva bila že zunaj avta, ampak ona je še kar peljala, dokler se ni avto popolnoma potopil. Ni se opravičevala, bilo ji je žal, jaz pa sem bila jezna in nisem mogla razumeti, zakaj je to naredila!!? Jezila sem se in čudila. V enem trenutku sem se začela obtoževati, kakšna sem, ampak potem sem spet začutila njega in sem vedela, da je prav, če se jezim ali ne. Da sem lahko mirna tudi če se jezim, ker je vse sprejemljivo, ker me bo še vedno sprejemal..
In tako sem se zjutraj zbudila z občutkom, da SI ZASLUŽIM BOLJŠEGA!!
V petek se nama je z bivšim spet zgodil kratek stik v komunikaciji. Bilo mi je zelo hudo, eno uro sem se vozila po Ljubljani, ker si nisem upala vrnit domov, ker bi me zaprto stanovanje ubilo. Klicala sem prijateljice, sestrično, nihče se ni javil… na koncu sem se še spomnila ene prijateljice, ki je hvalabogu bila doma in me sprejela. Ostala sem pri njih do desetih zvečer, malo se zjokala, pojamrala, prišla domov, se stuširala in šla spat.
…
Začela sem pisati o mojem obisku pri Tadeji. Govorila sem ji o vsem… Jaz ne vem točno, kaj se je v meni dogajalo, ampak kot da sem prešla na drugo raven gledanja.
Prej sem se (še ko sem govorila Tadeji) počutila utesnjena, pregnana v kot, kot da sem majhna in vse gledam od spodaj navzgor. Kot nekakšna narobe obrnjena piramida. Počutila sem se kot žrtev. Zdaj sem enako visoka in kamorkoli se obrnem, je vse enako, kot bi s kamero naredil krog. Jaz določam kaj bom gledala in videla – lahko pogledam, če mi pa ni všeč, se lahko obrnem stran. In ta premik se mi je ta vikend zgodil.
Bivši je šel na neko duhovno delavnico, jaz pa sem se odločila, da bom peljala stvari za otroke k njemu domov, kjer so bili v varstvu njegove mame (pelješ se mimo kraja, kjer je bila delavnica). Doma sem še razmišljala, da bi za par ur vzela otroke, da ne bi bili spet z babico in bi šli na kakšen sprehod. Počutila sem se kar v redu, ampak ko sem se začela približevati kraju delavnice, sem že bila tako nervozna, da sem se v avtu živalsko drla (ne se bat, pri zaprtih oknih).
Potem sem se ustavila – zračne linije od delavnice cca 100 m – in sem tam hodila in se jezila in se mi je vse skupaj zdelo neumno. Spomnila sem se na predlog prijateljice z voodoo-jem. In sem si predstavljala kam vse bi v lutko (hm, le čigavo..?) zabadala bucike.
Bila sem jezna, celo sem nekaj preklinjala, potem sem se usedla k potoku in ga prosila, naj vse to sranje odnese. Najpomembneje je to, da nisem imela slabe vesti, ker se jezim.
Zadaj, za hrbtom pa sem čutila “delavnico” in si rekla nekaj v smislu “ko jih je**!”. K**c pa taki prosvetljenci, če se imajo za izbrance, k*** pa tak bivši in njegova duhovna rast, če mi hoče na silo “pomagat” z brco v rit, z nasmeškom na obrazu in besedami: “Sprooooosti se…”.
Odpeljala sem se naprej, po poti sem bila vedno bolj nervozna, ko sem prišla do hiše, sem otroke samo poljubčkala in vedela sem, da tam nimam kaj delat. Otroci so me bili veseli in očitno so me začutili, ker so takoj sprejeli, da grem nazaj sama.
Ko sem prišla nazaj v Ljubljano, sem šla še peš do BTC-ja, šla sem iskat našitke za hlače za otroke, zvečer sem si kupila cigarete in ob Ljubljanici 2 cigareti pokadila – v popolnem miru, počasi, prišla sem domov in šla takoj spat. Ob nogah mi je ležal maček (zadnje čase pride k meni spat – tudi on, se mi zdi, ima nekakšne cikluse), predel, potem sem pa sanjala tiste sanje.
Pravzaprav vidim, da se stalno pojavlja voda. Tisti zamrznjeni valovi v sanjah so najbrž predstavljali mojo jezo, ki sem jo predala potoku. In v sanjah se mi je zasidral občutek, da sem lahko jezna, da ni nič narobe z mano, naj kar sem, ker potem tudi hitro mine. Ja, v sanjah, ko sem se hotela nekaj obtoževat, mi sploh ni šlo in tudi jezit se mi ni več dalo. Sprejela sem, da je pač tista ženska (to bi lahko bila nova punca bivšega) potopila moj avto, ampak to me ni več zanimalo, ker mi je bilo v vodi preveč prijetno – ta prijeten občutek me je sam spravil v eno drugo stanje. Videla sem širše, bilo mi je toplo, nekje zraven je bil moški iz sanj…:-)
… in jaz sem čutila, da se v življenju preveč ubadam z malenkostmi namesto da bi uživala širino, zrak, svetlobo. Da sem se sama spravila v kot. Vem pa tudi, da sem to morala narediti zato, da sem se lahko prebudila.
Mislim, da se mi nekaj dogaja v zvezi z lažnimi avtoritetami. Očitno so na vrsti moški…!! (v ruščini beseda moški pomeni “muhice” – kako so se režale Rusinje, ko so za to izvedele!).
Na to temo bom nadaljevala drugič, ker grem spat. lahko noč (pa eno moško na pomoč)
P. S. Prisrčna zahvala slikarki Majdi Lisac za njene skice, ki mi jih je velikodušno dovolila uporabiti za blog! Njene umetnije izžarevajo subtilno atmosfero na tisoč in en način.
P.P.S. Če mislite, da bi komu, ki ga poznate, članek lahko pomagal, delite naprej (share)! Nekomu lahko zelo polepšate dan, za izgubiti pa nimamo ničesar! Lepo se imejte, bralci! 🙂
