Tad, moj prispevek. Ni ravno srečen, malo avtističen. Ampak resničen. Lahko ga uporabiš, ali pa ne, odloči se sama.
Indijanska pesem (tiha molitev)
Plitvo je moje srce
Shalom, shalom
Plitva je voda
Shalom, shalom
Plitva je bila tvoja ljubezen
Shalom shalom
A sem vseeno utonila v njej
Plitvo je bilo sonce, sonce, sonce
Plitev je bil veter, veter, veter
Plitva je bila tvoja ljubezen, ljubezen
Medla in tanka
Užaloščena je moja duša, moja duša
Shalom, shalom
Užaloščena je noč, noč
Shalom, shalom
Užaloščena je luč in vse, kar je obarvano z luno.
Draga Angeliki,
hvala za tvojo pesem, ki si jo napisala iz srca. Močna impresija! Vsi imamo trenutke žalosti, žalovanja, razočaranja. Kadar pridejo, jih je po lastnih izkušnjah najbolje sprejeti s široko razprtimi rokami, jih razgrniti v luči dneva in se soočiti z njimi. Naj vsa žalost pride na dan! Še posebej priporočljivo je jokati cele ure (preizkušen recept)! 🙂
Potem postane tako nepričakovano lahko vzdigniti pogled in radovedno opazovati, kaj bo prinesel nov dan. V sebi nosiš močno življenjsko moč.
Prilagam fotografijo roba gozda v meglici, ki paše k tvoji pesmi. Rob gozda v šamanskih tradicijah predstavlja mejo med svetovi in kjer je meglica, je ženska energija matere boginje (ki nosi mnogo različnih imen).
Še kdaj deli svoja dela z nami!
P.S. Vsem bralcem: vabljeni ste, da tudi vi delite z nami kakršenkoli zapis ali mnenje. Prispevke pošljite na naslov: tadeja@arianasyard.com
