Včeraj sem temeljito obnovila centralno kurjavo v naši hiši. Vse v zvezi s kurilnico je skoraj celo moje življenje predstavljalo “strašen, morilski teritorij” (bolj strašen od nižjega astrala), ki je rezerviran za moške, in kamor se ne vstopa, če želiš udobno živeti dalje v svoji blagoslovljeni nevednosti. Narediti nekaj, kar bi nedolgo nazaj sprožilo hude občutke dvoma vase in tesnobe, je zelo zelo osvobajajoče in dosti bolj enostavno kot se mi je zdelo prej. »Za tole sem porabila tone energije, da bi se temu izognila?!« Sama sebi sem se zdela izjemno trapasta. Za koliko stvari tako v strahu, popolnoma brez potrebe, porabimo strašljivo visoke količine svoje življenjske energije? Nisem se sama prostovoljno spravila početi teh stvari, seveda. Po navadi nas mora nekaj prisiliti v to. Pri meni je bil ta katalizator smrt mojega očeta, ki je bil tiste vrste moškega, ki je vse to »rihtal za svoje ženske«.
Centralna super deluje, jaz pa vem nekaj novih stvari o njej. Med drugim sem spoznala koncept »ekspanzijske posode« za uravnavanje tlaka. Izgleda kot rdeča bombola, prevod za »Neprimorce«: krogla. Zakaj tak uvod? Ker so moje sanje prevzele centralno kurjavo kot simbol. Iz nečesa takega kot je centralna kurjava so sanje ustvarile dosti globlje, večdimenzionalno sporočilo, za katero so vedele, da ga bo moja podzavest razbrala.
SANJE:
Imela sem dve rdeči ekspanzijski posodi. Ekspanzija v sanjah je pomenila uspeh, ustvarjalnost, to, da cvetiš, ne samo preživiš. Rdeča krogla pa je postala simbol za energijsko maternico v najširšem pomenu besede: za vse, kar rojevamo = ustvarjamo (ne samo fizičnih otrok).
Ena posoda je delovala, druga pa ne. K meni so v koloni prihajale na obisk ženske vseh starosti in skoraj vse po vrsti so si izbrale nedelujočo posodo ter se postavile na tisto stran, kjer je stala, čeprav sem jim poskušala sproti razlagati, da tista ne dela. Ni mi bilo jasno, zakaj to počnejo. Začutila sem frustracijo.
Takrat se je spet prikazala stara zmajevka, o kateri sem že pisala. V svojih svetlo modrih in belih prelivajočih se odtenkih in meglicah, iz katerih sijejo njene zlate oči. Takole mi je razložila:
»Sprašuješ se, zakaj ženske ne želijo delujoče »ekspanzijske maternice«, suverene maternice, iz katere bi rojevale mnogo svojih stvaritev v to realnost. Vse to je povezano s tisočletji Zemljine zgodovine in spiritualne vojne med izvornim designom planeta in izredno izkušenimi plenilci, ki pustošijo po tej realnosti že več deset tisoč let.
Ženske ne želijo uravnavati pritiska v kolektivni realnosti. Zgodovinsko so bile ženske, ki so pokazale pravzaprav kakršnokoli nadarjenost in briljantnost, grobo diskreditirane, zasmehovane, izločene ali še kaj hujšega. Ne po izvornem designu planeta, seveda, ampak od teh plenilcev, o katerih bova še govorili. Čestitam jim, pa čeprav sem na nasprotni strani, za brezhibno izvedbo. Uspelo jim je doseči, da je »plen« (ljudje) ponotranjil njihove nazore in kontrolirajo drug drugega za plenilca kar med seboj. Tako ženske kot moški. Ena največjih katastrof, ki je vodila sem, kjer ste danes kot civilizacija, je bila izguba suverenosti maternic žensk na tem planetu. Gre za dosti dosti širši koncept od tega, na čemer vaši politiki pridobivajo volilne glasove: načrtovanju družine in odtenkih le tega. O tem bova še govorili.
Danes se bova dotaknili ideje tega, kaj je »ženstveno« in kakšna naj bi bila ženska po prevladujoči kulturni ideologiji v vašem kulturnem okolju. Seveda lahko rečeš, da ni več tako, in morda je res kaj bolje pri vas, pa vendar je nekaj desetletij za nas, ki vas gledamo, kot nekaj sekund. Zatorej se dotakniva koncepta edine ženske, ki so jo vaše religije stoletja in tisočletja dopuščale: Device Marije.
Ne bova govorili o zgodovini in o tem, ali je obstajala, kdo je bila v resnici… Govorili bova o ideologiji, v katero so vas programirali. Marija kot lik je čisto dekle (beri: neizkušeno, naivno, vodljivo in ubogljivo), kateri moški bog prek angela sporoči, da bo rodila njegovega sina. Ni ji dana možnost izbire, nihče je ne vpraša, ali si želi rojevati za tega boga in ali si sploh želi biti sveti portal za tega sina. Ne. Od nje se pričakuje, da je tiho, uboga in upa, da je ne bodo ubili, ter je nato hvaležna za IZREDNO plemenitega moža, ki jo je omožil kljub njenemu sramotnemu stanju in ji tako rešil življenje. Svoboda izbire? Ljubezen? Ženska moč? Niti v sledeh. Se ti to morda ne zdi kot posilstvo? V čem se razlikuje od njega? V tem, da ni bila pretepena?
Druga točka: ideal vašega kulturnega okolja je tako postal moški, ki ga je rodila ASEKSUALNA ženska brez božanskega akta spajanja dveh polov, dveh energij, ki se ljubita in ustvarjata kozmični ogenj. Brez ljubljenja, brez strasti, sterilna. Da se pridruži klubu »kul moških« z vašim moškim bogom in duhovščino. Če je to vaš ideal, potem ste v krogu, kjer je jasno, da bodo ženske, ki so po naravi spolna bitja, vedno zlorabljane. Potem ste v krogu, ki je izgnal Boginjo. Opazujte vzorec. Tukaj je, pred vašimi nosovi. Kristusovo rojstvo iz aseksualne device vodi neposredno v nasilje nad ženskami in stvarjenjem samim. Zanikanje najmočnejše božanske sile v vas, seksualne energije, chi, ki je edina energija, ki jo imate (v različnih oblikah), vodi v izredno temno, demonsko, nasilno spolnost, trgovanje z ljudmi, in druge odklonske oblike spolnosti, tako zelo razpasene v vaši kulturi, da se jih ima že za normalne. Marija se je poklonila plenilskim silam, za katere je naivno verjela, da so božje, in se odpovedala svoji seksualnosti, individualnosti in osebni volji. Njeno dejanje pokorščine je odmevalo skozi eone in sprožilo trpljenje tisočerih generacij žensk in Zemlje.
Ni vam treba častiti boginje, ampak vsaj spoštujte dejstvo, da je ena od dveh osnovnih gradnikov vaše realnosti! Imenovati moškega, rojenega iz aseksualnega, nekonsenzualnega odnosa, za edino pot do odrešenja je, z vidika naravnih zakonov, naravnost absurdno in zanika pravila božanske kreacije.
Če posekate vsa drevesa, boste kmalu zelo težko dihali, ne glede na to, h koliko Marijinim kipcem boste molili. Če ubijete in izženete vse zmaje, vodne kače in morske deklice (yin božanstva), bodo vaša jezera in morja postala strupena in onesnažena ter se ne bodo očistila, dokler ne boste spet spoštovali starodavnih morskih ljudstev. Ne glede na to, koliko molite k nekomu, za katerega verjamete, da te brezpogojno ljubi, odpuščanje in dopuščanje pokola naših starodavnih korenin in izvorov ni prava pot. Odpuščanje posilstva Zemlje NI govor Boginje!
Naravni duhovi nam govorijo s temno resnostjo modrosti. So strogi, a pravični. Ne bodo vam povedali, da boste oproščeni vseh svojih odločitev in šli v nebesa, neskončno ljubljeni in odrešeni, ker ste bili ubogljivi. To so otroške sanje. Pobeg pred osnovnimi zakoni vzroka in posledice ti ljudje označujejo kot “transcendenco”. To, kar imenujejo transcendenca, je oblika strahopetnosti in ignorance kozmičnih zakonov. Ne dvomim, da vam bo strupeni kult Marije še naprej povzročal bolečino, medtem ko bo vztrajal pri tem, da je svet, pa čeprav slep za zemeljske in kozmične zakone.
O posledicah izgube suverenosti maternic na tem planetu ti imam za povedati še dosti stvari. A sedaj te bodo kmalu zbudili.«
S temi besedami zmajevka izgine in mene zbudi moja psička, ki si je zaželela na jutranji sprehod. Olajšana sem. Hvaležna sem. Ker mi je bila ideja Device Marije kot so nam jo prodajali od nekdaj tuja, zoprna in prav res nadležna. Pa si nisem znala čisto razložiti, zakaj.
