Danes bom pisala o preizkušnjah ponujenih lažnih zavezništev, ki se nam zgodijo, ko stopamo v svojo moč in raziskujemo ezoterične in šamanske svetove. Morda pa komu pride prav.
Ko stopamo v svojo moč, močnejši kot smo, bolj smo zanimivi tudi za razne neoptimalne »zaveznike« iz drugih dimenzij. Klasičen šamanski test navzven močnega zaveznika, ki pride ponudit sodelovanje in ponuja mamljive protiusluge stila »too good to be true« kot npr. dosti strank, vpliva, denarja, socialni status… Te stvari vam tudi lahko priskrbi, seveda, a cena je vaša osebna svoboda. Postanete služabnik oziroma njihova energijska gostija, ki jim priskrbi hrano, tako ali drugače. Kot bi vzeli oderuški kredit, katerega obresti rastejo hitreje kot ga vi odplačujete.
Ko se vam ponudijo tovrstna zavezništva in, če seveda nimate interesa biti energijski suženj, je potrebno znati jasno držati meje, začutiti, kaj je kaj in kdo je kdo. Kdo so naši pravi vodniki, kdo zares vibrira na vibraciji brezpogojne ljubezni, in kdo se predstavlja kot nekaj, kar ni. Tu deluje naš instinkt in nivo zavedanja. Lahko to bitje enostavno vprašate: »Kdo si? Jasno se predstavi! (ukazujete) Kaj v resnici želiš od mene? Razkrij svojo agendo zdaj!« Tu se bodo po pravilu izmikali, vam z raznimi prijemi in spektakularnimi dogajanji poskušali preusmeriti pozornost, se posluževali raznih taktik, da jim ne bi bilo potrebno dati direktnega odgovora. Ker lažejo pa ne. V vzporednih realnostih ni laganja. So pa mnogoteri drugi triki sprenevedanja, skozi katere lahko vidimo, če imamo prava vodstva.
Kot primer bom podelila kar moje današnje sanje.
Včeraj sem objavila sklop dela z ženskimi arhetipi nevarne svetosti: svečenico, čarovnico, modro starko, bojevnico, jasnovidko in domorodko. Vsa vesela sem se v pričakovanju tega dela odpravila spat. Ko sem zavedno drsela skozi prva vrata sanjanja (ko začutite prag, kdaj boste zdrsnili v sanjsko realnost), sem v spontanem trenutku navdušenja poklicala arhetip svečenice. Ker je prva na vrsti v programu. Izrekla sem samo: »Svečenica, pa pridi!« In se šele kasneje spomnila na varovalke, ki bi jih bilo dobro postaviti: »Pristna zavest čiste svečenice preko Vira, ki je v najvišje dušno dobro vseh vpletenih.« Ups, predolga deklaracija za spontani moment. (Opomba: učenje, ki je prišlo skozi, je bilo dragoceno).
Silovitost in hitrost dogajanja sta me osupnili. Takoj, ko sem to izrekla, je pridivjal močan val, butnil vame in vse preplavil z modro svetlobo, ki se je prelivala v fraktalih večinoma svetlo modrih odtenkov. Proces je bil izrazito fizičen. Moje fizično telo je bilo na udaru. Tale »svečenica« je pritisnila na zadnji del moje glave kot bi hotela od tam vrtati nafto. Občutek ni bil neprijeten, samo zelo razločen. Opazovala sem, pozorno, in ji ves čas postavljala meje. Rekla sem ji: »Počasi! To je moje telo. Kaj želiš?« Ni se mi pokazala vizualno. Samo kot energija v prelivajočih modrih fraktalih in kot glas. Spregovorila je z zelo ženstvenim, nežnim, visokim glasom mladenke (sopran). V angleščini je jasno izgovorila, s tonom, ki je nakazoval resnično stisko: »Help! Help me and I’ll help you!« Tu sem že zaznala v sebi svarilo. Odgovorila sem ji: »Najprej se predstavi. Kdo si? In kaj točno hočeš od mene?« Na to ni odgovorila. Nato so pritekle motnje. Kot bi nekdo dobesedno »jamal« (blokiral) signal in ne bi hotel, da se pogovarjava. Rekla sem si: »Ok. Da vidimo. Ali ona res potrebuje pomoč in naju nekdo blokira, ali je to del njene igre?« Signali za to, da me poskuša preslepiti kar ona, so bili mnogi: najbolj pomembno je bilo dogajanje v mojem fizičnem telesu, na katerega je zelo pritiskala.
Med motnjami so bili intervali, ko se jo je spet slišalo. Takrat je govorila prehitro. Spet sem ji počasi in razločno velela: »Govori razločno, počasi in v angleščini ali slovenščini kot da govoriš s človekom. Ker, ne boš verjela, jaz SEM človek!« Po tem se je razločno slišalo nekaj njenih stavkov o tem, kako si želi na novo definirati ženstvenost blabla, a ti stavki so zveneli kot dobro premišljen poslovni marketing, ki ga lahko beremo na vsakem koraku. Ko je videla, da ne nasedam, se je vznejevoljila. Vrgla me je iz postelje čez celo sobo na pisalno mizo, polno papirja, kjer se je ta papir znašel v mojih ustih. Začutila sem bolečino v zobeh v spodnji čeljusti. Naveličala sem se. Nadrla sem jo: »Zdaj pa dovolj! DOVOLJ!« Takrat je izginila in pritiski in bolečine v mojem telesu so izginili. Zavedla sem se, da v svoji spalnici sploh nimam pisalne mize s papirji in se nato počasi, postopno spet vrnila nazaj v to realnost (se zbudila).
Vedela sem, da je bil to test in ona iz sanj me niti ni več zanimala. Vedno smo testirani, ko stopimo v nek nov projekt ali delo, tako ali drugače. Da se polje odpre in reče: »Aha, lahko delaš v integriteti.« Da potem pridejo skozi čiste, prave energije, ki smo jih klicali.
Bila pa sem pod globokimi vtisi tega, kako močno lahko v napredni tehnologiji starodavnih navadnih človeških fizičnih teles direktno komuniciramo z drugimi svetovi. Človeška telesa so »tehnologija«, napredna onkraj besed. »Nič čudnega, da psihopatski kontrolorji, ki se imajo trenutno za naše vodje, vlagajo vse napore, kar jih premorejo, v to, da bi ljudem odrezali te povezave!« Sem si mislila, vsa navdušena nad jasnostjo prehajanja med realnostmi in močjo izkušnje.
Tako da: držite svoje osebne meje, ukazujte, in zahtevajte jasne odgovore! Ne kimajte vsakemu, ki vam pride na pot, in uživajte v vožnji! : ) )
