Dragi vsi,
od vseh strani dobivam sporočila, da svoja znanja, dogajanja in vsebine premalo delim s svetom. Gibam se po astralu, dosti se mi dogaja prek sanjanja in nato nekako pozabim na to, da bi tovrstne vsebine marsikomu lahko prav prišle tudi tu. Zatorej se »brcam v rit« in bom objavljala več vsebinskih prispevkov. Pa začnimo.
V sanjah sem te dneve srečala staro zmajevko, katere pogled je neopisljiv in imam občutek kot bi mu delala krivico, če bi ga poskušala spraviti na papir. Njena prisotnost si je nezmotljivo utrla pot direktno do mene, ko sem se brezciljno sprehajala po astralu in zelo uspešno zabijala svoj čas (v tem sem namreč mojstrica). Prekinila je moj sprehod, medtem ko sem (dokaj neuspešno) poskušala iz ene od lijan z lila cvetovi narediti jojo igračo, in zavzela celotno moje vidno polje, zamegljena, v svetli meglici sivo-modrih odtenkov, skozi katero je gledalo njeno zlato oko, obdano z luskami.
Zmaji, arhetipsko in nekoč dobesedno, so graditelji in varuhi Zemljinih izvornih energijskih mrež. So utelešenje modrosti, ženskega kozmičnega principa, nosilci starodavnih znanj, suverenosti, so starodavni srčni utrip planeta in prisotnost onkraj besed. Da, nosilci ženskega kozmičnega principa, mojstri materije. In simbol za tisto, kar naša družba že tisočletja poskuša izgnati iz kolektivnega nezavednega človeštva: deep yin neukročenega ženskega principa. Enega od dveh polov te realnosti.
Stara zmajevka me je samo gledala. Ni bila ne prijazna ne neprijazna. Ni mi poskušala ne ugajati ne neugajati. Samo predala je sporočilo, ki gre globoko. O ženskih plenilskih instinktih. Pazljivo opazujte svojo prvo reakcijo, ko slišite besedno zvezo »ženski plenilski instinkt«. Res pazljivo. Odpor? »To ni prav? Ženske pa ja nimajo plenilskega instinkta, to je slabo. Bad bad! Ne ne. Ženske so ena sama mehkoba, receptivnost, negovanje, rojevanje, milina, plenilstvo nima ničesar opraviti z nami, mi ne bi nikoli ubijale ali uničevale, ne ne, to počnejo samo moški…« Kam nas taki programi pripeljejo? Kam so nas pripeljali kot družbo? Pogled stare zmajevke je bil neomajen: »Deklice, pa razjasnimo malo pojme, no. Smo samo nekaj tisočletij v zamudi.«
Sporočilo stare zmajevke:
»Drage moje, ste opazile, da v patriarhalnih mitih vedno moški lik ubije kačo ali zmaja? Ste opazile, kako pogosto se ponavlja ta motiv? V starogrškem mitu Zevs ubije kačo Tifona, sina boginje Gaje. Herkul ubije kačo Ladona, ki varuje sveto sadno drevo boginje Here, ki ji ga je podarila Gaja. Apolon ubije Pitijo. Jahve ubije kačo Leviathana. Kdo je ta kača, ta zmaj? Je res zver, neukročena in okrutna, ki jo je treba ubiti? Resnično? Ali je morda kaj povsem drugega? Morda je resnica povsem drugačna. Ne pozabimo, da vašo zgodovino pišejo tisti, ki so dominirali s silo.
Teh tematik se bomo še dotaknile. (Tu mi nameni strog pogled, ki pomeni, da se bom morala spraviti pisati morda z večjo frekvenco kot 5x na leto. Ookkkk.)
Zelo pogosto poslušamo, da je ljubezen edino, kar obstaja in kar nas bo rešilo. V duhovnih krogih boste našli ljudi, ki se obnašajo kot da verjamejo, da bodo meditacije in obdajanje z belimi svetlobnimi kroglami zanikali obstoj in resničnost vseh tistih, ki imajo zlobne namene. Kot da bo zanikanje odpravilo vse zlo, ki se dogaja na svetu.
Jaz pravim, da se ljubezen udejanja v mnogoterih oblikah. Tudi v drugačnih od »nastavi drugo lice in pošiljaj blagoslove.« Danes vam pravim, da bi lahko zajezile mnogo zla, ki se trenutno udejanja na planetu, z obujanjem vrojenega, čistega plenilskega nagona žensk.
Biti lovka, uglašena na Zemljo, je nasprotje nasilja. Pomeni »biti strateška«. Ta mačji nagon je še vedno nekje v ženskah. Je v naši mirnosti, ostrem opazovanju, tišini, motrenju in jasnem razločevanju zrn od plevela. Je v našem telesnem instinktu. Ni nam treba biti glasne in odločne, da bi bile strateške. V nas je prvinski, zaščitniški nagon, ki bo na daleč zavohal plenilca in odločno zaščitil svoj teritorij, svoje mlade, svoje nemočne in nedolžne pred njim. Ta nagon je v nasprotju s tem, v kar vas programirajo. Programirajo vas v plen, v ubogljiv statusni simbol, v luksuzni produkt, ki služi drugim. V produkt, ki potrebuje konstantne izboljšave in je po svoji naravi defekten. Ta prvinska sila v vas, o kateri govorim jaz, pa je tista, ki je varuhinja nedolžnosti, ki brezkompromisno udari zlorabljalca in ščiti nedolžne in nemočne z materinsko divjostjo, ki ji ni para v energijskih kraljestvih. To je neizprosnost volkulje, matere medvedke in levinje. Z vidika multidimenzionalnosti je to dosti bolj evolviran princip ženskega kot ubogljivo »golobčkanje« in dobrikanje nasilnežu.
Ženska, ki neguje ta plenilski instinkt, je odlična strateginja. Takoj bo zavohala plenilske namere in potencialne zlorabe. Takoj bo zavohala prostore, kjer želijo izkoristiti ali njo ali druge nemočne, ne glede na to, kako lepo vse izgleda navzven. Ve, kdaj hraniti svojo energijo in jo zadrževati. Ve, kdaj se začasno pretvarjati, preden lahko zada odločilen udarec, da zaščiti, kar je sveto. Ve, kdaj biti brezkompromisna in ve, kdaj je in kdaj ni vredno iti v bitko. Pazljivo izbira svoje bitke. Strah se raztopi, ko trdno stojiš za svojim zaznavanjem. Ko veš, da je tvoja rojstna pravica diskriminirati: diskriminirati proti nasilju, nevarnosti in zlorabam v tvojem prostoru. Ženska, ki se ne boji svojih najmočnejših prirojenih darov, je ženska, ki bo zavohala vonj ostrostrelca, še preden mu bo sploh padlo na pamet, da bi karkoli uperil vanjo, in se tiho, mehko, zanesljivo odpravila proti samoohranitvi. To je ženska, ki ne poveličuje mučeništva, trpljenja in žrtvovanja sebe in svojih otrok za lažne ideologije drugih. To je ženska, ki po več opozorilih brez oklevanja odgrizne ud plenilcu, ki je ni upošteval. To je varuhinja Svetega na Zemlji, ženska v svoji moči, kot je bila ustvarjena in mišljena biti.
Vzgajajo vas v plen. Človeštvo je edina živeča vrsta na Zemlji, katerega starši svoje ženske potomce vzgajajo v plen. O tem bomo še govorile. Vaše telo je vaše. Ni bilo zasnovano za užitke drugih in za ogledovanje. Ali slišite petje starodavnih babic v vaših celicah? Ali čutite v sebi tokove obilne dežele, njenih vrelcev in izvirov, njenih sadnih dreves, ki rojevajo bujne, sočne sadeže, njenih dolin in hribov, kjer čebele iz cvetov iztisnejo med in kjer valovimo s plimovanjem morja in luninimi menami? Vse človeštvo se je rodilo iz tega svetega kraja skozi fizične maternice žensk, svete portale iz duha v materijo, iz brezobličnosti v obliko. Zvezde tečejo v maternico, v zemljevid prednikov v njej.
Ne davite se v iluzijah in projekcijah, ki vam sistematično prikrivajo resnico. Resnica je, da si (človeštvo) ne morete lastiti zemlje / Zemlje in ravno tako si ne morete lastiti ženskega telesa.
Niste plen za plenilce. In če verjamete, da ste, puščate na cedilu celo verigo bitij, ki stojijo za vami in potrebujejo varuhinje Svetega, ki vidijo plenilce jasno in brez opravičil. Pod vašimi mehkimi krivuljami je suverenost. Razmislite o tem, drage ženske. Razmislite dobro.«
Toliko za danes od stare zmajevke. Sporočil je dosti preveč za en sam blog. Še pridejo. Lepo bodite.
