Nekoč, leta nazaj, sem premišljevala o tem, kako živimo in sredi noči delček svojih razmišljanj poslala po sms-u prijatelju v Neapelj. Sledil je zapis v dnevniku:

13. 1. 2004

SMS:

Človeški um: prostor za ljubezen, prostor za refleksije, prostor za ironijo… Kaj meniš o ironiji? Če vsi zamenjajo prostore, kaj se zgodi z umom? Plešejo z maskami tam notri. Razum z masko empatije, ljubezen z masko ničevosti, bolečina in radost v paru…«

Sledil je zapis v dnevniku istega datuma:

Nori ples v maskah. Veliki gala ples. Kaj je kaj? Pojmi izgubijo svojo podobo, ničesar več se ne ve. Človeški um je postavljen na glavo. Spodkopano je njegovo jedro, red v njem. Ljubezen nosi masko pohlepa, strah si je nadel masko dobrote, jeza je tokrat milina.

Krik bolečine. Le vzemi mojo roko in vse bo spet v redu! Ne more je vzeti, vsi pojmi v njegovem umu nosijo masko strahu.

Tonem globlje v živahnih tonih karnevala. Vsi pojmi se mi smehljajo. »Keep on smiling!« Poplava režečih se obličij. Kristjan me prime za roko. Nosim masko ironije. Jaz!

KarnevalKarneval teče znova in znova, ker pristajamo na tako igro. Ker si nadevamo nove in nove maske. Le da sem se s časom odločila, da bom v maske vlagala manj in manj svoje življenjske energije. Le da s časom z vedno večjo jasnostjo videvam več in več mask, ki jih nosijo tisti okoli mene.

Vsi igramo vloge. Vloge moških, žensk, poklicev, pripadnikov religij, sester, bratov, staršev, otrok… »Sem ženska, igram vlogo ženske.« Identificiram se s svojo vlogo in s tem izgubljam velik del vitalne energije. Na primer: moram res potegniti z ženskami, ker sem fizično trenutno ženska? Za stanje na planetu smo enako odgovorni vsi. Ravno danes mi je Uchu poslal tekst, ki govori o tem. O tem, kako smo sprogramirani, da se z nečim identificiramo (sem Slovenec, sem kristjan…) in kako nas to drži ujete v ječi, ki se je večina niti ne zaveda.  

Ko se boste znašli v situaciji, ko boste avtomatično hoteli zavzeti eno stran in jo zagovarjati (se morda celo prepirati), si vzemite par sekund in globoko vdihnite. Opazujte: »Zakaj sem zdaj hotel potegniti s tem?« Poskusite si odgovoriti: »Zakaj?« Ta zakaj bo spremenil vaš svet!